[ Pobierz całość w formacie PDF ]
usta in drugi za njim.
»Samostana ne bo0 ukanil! Na spovedi te bo menih
vpra0 al tudi to, in na spovedi ne bo0 lagal, kar obtoÏil se
bo0 . In za pokoro bo0 dobil, da 0 kodo poravnaj!«
To je pa drugim zaprlo sapo.
»Trlep Ïe vidi samogoltnost in samopridnost samo-
stana, ko ga 0 e ni nikjer!« je Grbec v niã deval Trlepove
besede. »Jaz vendarle verujem, da samostanska pest ne
bo trda, gotovo pa ne tr0 a od grajske.«
»Da, da, tako je!« je Trlep podsme0 no rekel. »Belin
Grbec je pod streho vzel menihe, oni njega pa Ïe pod
kuto!«
»Zakaj govori0 , Trlep, ãesar ne misli0 ?«
»In zdaj samo jezik kaÏe izpod nje, pa 0 e ta mu je pri-
striÏen!« se je Trlep 0 e dalje norãeval.
Grbec je molãal, a Svetin je godrnjal:
»Vidi se, tebi ga bo treba res pristriãi!«
Nastal je kratek molk. MoÏem ni bilo prav, da svo-
bodnjak zasmehuje po0 tenega Grbca.
»âe smo Ïe toliko govorili, doÏenimo, ali smo za me-
nihe in se jim bomo pokorili, ali jih ne maramo in jim
bomo nagajali!« se je oglasil praznik Repnik.
152
BELI MENIHI
BESeDA
»Pa doÏenimo!« je dejal Trlep in mu dal dolgo leskovo
palico.
Repnik je z njo 0 el od moÏa do moÏa in vrezaval, ka-
kor je kdo rekel, najprej glasove za menihe, potlej pa 0 e
glasove, ki so bili zoper nje.
Glasov za menihe je bilo na leskovem rova0 u kmalu
prav velika veãina.
»Hlapci!« je Trlep revsknil in skoãil s 0 tora. »Ko se
vam bo godila krivica, se me boste Ïe spomnili! Pa nikar
ne mislite, da bom za vas obletaval tudi menihe, kakor
sem Ïe veãkrat Vi0 enjske!«
Hud je bil, pa ne na menihe, ker so menihi, marveã le
na gosposko, ki bo meni0 ka. A gosposki je rad naspro-
toval vsaki, tej 0 e posebno, ker bo zvi0 ala tlaãanske da-
jatve.
Zelo hud pa je bil na tlaãane, ki poklekujejo pred to
tujo in novo gosposko in se ji prilizujejo.
»Hlapci!« je dejal 0 e enkrat in grdo pogledal Grbca.
Nejevoljno se je potlej obrnil proã in zagledal ãez po-
lje, ki se je v zdravem veselju sonãilo od Ceste do Ku-
0 ãarjeka in Klanca.
»MoÏje prav za prav ne mislijo napaãno,« se je trez-
nil. »Posvetne gosposke ne bo, kjer bo samostanska, ki
bo vsaj kr0 ãanska; in po zoreãem polju se ne bo drevila
za divjaãino, ne bo v cestni rop silila tlaãana in mu ne bo
skrunila druÏine . . . »
153
BELI MENIHI
BESeDA
Tako se je v hitrici skoraj Ïe zbogal z menihi, pa ga je
spet ugriznila stara uporna misel zoper vsako gosposko
in dregnila jeza na premehke tlaãane.
»Hlapci ste pa vendarle!« je renãal, ko je gledal za
njimi in 0 el med njive, da bi se mu 0 ãetine vroãe jeze po-
legle lepo v miru. Tri kmetije so mejile njegovo zemljo.
Veãkrat je Ïe prosil Vi0 enjske, da bi mu jih prodali, pa
noãejo, menda nala0 ã ne.
Misli so se motale, jeza se mu ni hotela poleãi.
»Mi je pa Ïe Hotimir bolj v0 eã!« se je ãez ãas spomnil
mladega Vi0 njana. »Ta v srcu ni hlapec in nikoli ne bo.
Ko se bo malo uhladil in unesel, bo pravi moÏak.«
Vesel ga je bil.
154
BELI MENIHI
BESeDA
XII.
Trebnjem se je Hotimir loãil od tovari0 ev in 0 el v
Vgrad.
»Pomiri se!« ga je Ema potolaÏila. »PreloÏi poroko, za
Îivko se nikar niã ne boj! Jaz jo bom varovala.«
Hotimiru se ta tolaÏba ni zdela prav dosti vredna. Za-
dovoljen je vendarle bil, ker je ãutil, da je vse, kar je mo-
goãe, storil za mir z grajskimi in da se mu posihmal bo
le s silo bosti zoper silo. Spomnil se je Budislavove po-
nudbe in se boja ni veã bal. Zato je kar naravnost govo-
ril, ko ga je Ema naposled 0 e vpra0 ala:
»Ali je res, da je nekdo na kresni veãer napàl v Steha-
nu neke tovornike?«
»Res.«
»Kaj si bil zraven?«
»Moral sem biti!«
Zdaj je vedela, da je vi0 enjski grad spet skrunil svoje
ime. Stopila je k oknu in se zagledala v Témenico, ki je
v vijugah poãasi lezla, kakor bi Ïe vedela, da ji je zdaj
zdaj ponikniti v zemljo.
Grofinji Emi se je oko skalilo od Ïalosti in sramote.
Obrnila se je in mu je velela:
155
BELI MENIHI
BESeDA
»Pojdi domov, ãakaj, miruj in veruj vame!«
In je 0 el v veri in dvomu.
Na vi0 enjskem gradu pa je bilo joj. Rodana, ki je vsak
dan hodila ogledovat Henrikovo rano, je silila, da bi po-
klicali meniha. Majnhalmu je ta misel bila moãno ãez
glavo. Kako bi kaj prosil menihov, ko je bil zadnjiã tako
neprijazen z njimi?
»Poãakajmo 0 e!« se je branil. »Tudi tvoje zeli so pri-
dovne.«
»In bi bile 0 e bolj, ãe bi jih pripravila menihova uãe-
nost,« je modro pribelil Somrak, ki je zaradi svoje 0 ola-
nosti bil na gradu v nekih ãasteh, da je vãasih smel ka-
tero ziniti. Rodana ju ni poslu0 ala, kar 0 la je svojo pot.
»Pa 0 e nekaj bi bilo treba,« je Somrak potlej menil.
»No, kaj?«
»Pomoãi boÏje.«
Majnhalm ga je debelo gledal. Sitno mu je bilo. Nobe-
ne mu ni vedel vrniti. Poniglav je 0 el k Henriku, kakor
vselej, kadar se sam ni znal pretipati do prave misli.
Kaj svétuje Rodana, je poãasi povedal.
Henrik je od boleãin paãil obraz in molãal.
Ditrik je hotel Ïe kar sam skoãiti po meniha, pa ga je
Majnhalm ustavil.
»A kaj meni0 ti, Henrik?« je neodloãno vpra0 al brata.
»Boli, peãe ko bi Ïe vendar kmalu prestal!« je Hen-
rik javkal in miÏal.
156
BELI MENIHI
BESeDA
Napomenek konca, smrti je Majnhalma prepla0 il, da
se je vdal. »Pa skoãi!« je pokimal Ditriku.
Iz gradu je potlej gledal po dolini, kako je Ditrik dir-
jal na najbolj0 em konju. Brat bi utegnil biti res v nevar-
nosti. Pomoã, ãe je 0 e mogoãa, naj bo hitra.
Da, saj je res prav, da gre Ditrik. Menihi so gotovo kaj
uÏaljeni. âe bi poslal koga drugega, 0 e opravil nemara
ne bi niã.
»Da bi se le kaj ne pritaknilo Henriku!« je vzdihoval
v skrbeh. Pa 0 e druga stiska ga je pestila in meãila. Urh
Ljubljanski je poslal slà, naj se Majnhalm zglasi na Krav-
jeku.
»Tisti trÏa0 ki cunjar me je priãrnil!« je Majnhalm
mencal in ugibal, kako bi se izmotal.
Henrik, to je vedel, bi vse zvraãal na Turjaãana; Dit-
rik pa 0 e tajil ne bi.
»Kar taji, ãe more0 , ko pa so trije ranjenci tu od tistega
veãera!« je obupaval. »Urh tudi to gotovo Ïe ve.«
In ni svoje skrbi razodel ne Henriku in ne Ditriku, le
tak ali Ïe tak zagovor si je narejal in preurejal.
Îe blizu ·entvida je Ditrik sreãal sestro Emo, ki je z
velikim spremstvom vihrala nad razuzdani vi0 enjski
grad.
Vso pot je po tihem Ïe kar naprej zmerjala Henrika,
podpihovavca v vsem hudem, Majnhalma pa 0 e pose-
bej. A ko je zdaj sli0 ala o nevarni Henrikovi rani, ki bi jo
157
BELI MENIHI
BESeDA
le 0 e menih utegnil ozdraviti, se je moãno prestra0 ila.
Vsa srditost in ostra besediãnost sta jo minili.
»Pojdi hitro, da prej prideta!« je velela bratu in dirjala
proti Vi0 nji gori.
Majnhalm, ki je brata najraj0 i prepu0 ãal Rodani, je
nestrpno hodil na stolp in oprezovalpo dolini, ali se Di-
trik Ïe ne vraãa z menihom.
Vest ga je pekla. âe Henrik umre, bo on kriv njegove
smrti. Bog mu ne bo odpustil, vsa deÏela mu bo zame-
rila in sestra Ema bo umrla od Ïalosti in sramote.
Kar se je v dalji na cesti pokazal oblak prahu.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]