[ Pobierz całość w formacie PDF ]
usta in drugi za njim.
�Samostana ne bo0 ukanil! Na spovedi te bo menih
vpra0 al tudi to, in na spovedi ne bo0 lagal, kar obto�il se
bo0 . In za pokoro bo0 dobil, da 0 kodo poravnaj!�
To je pa drugim zaprlo sapo.
�Trlep �e vidi samogoltnost in samopridnost samo-
stana, ko ga 0 e ni nikjer!� je Grbec v ni� deval Trlepove
besede. �Jaz vendarle verujem, da samostanska pest ne
bo trda, gotovo pa ne tr0 a od grajske.�
�Da, da, tako je!� je Trlep podsme0 no rekel. �Belin
Grbec je pod streho vzel menihe, oni njega pa �e pod
kuto!�
�Zakaj govori0 , Trlep, �esar ne misli0 ?�
�In zdaj samo jezik ka�e izpod nje, pa 0 e ta mu je pri-
stri�en!� se je Trlep 0 e dalje nor�eval.
Grbec je mol�al, a Svetin je godrnjal:
�Vidi se, tebi ga bo treba res pristri�i!�
Nastal je kratek molk. Mo�em ni bilo prav, da svo-
bodnjak zasmehuje po0 tenega Grbca.
��e smo �e toliko govorili, do�enimo, ali smo za me-
nihe in se jim bomo pokorili, ali jih ne maramo in jim
bomo nagajali!� se je oglasil praznik Repnik.
152
BELI MENIHI
BESeDA
�Pa do�enimo!� je dejal Trlep in mu dal dolgo leskovo
palico.
Repnik je z njo 0 el od mo�a do mo�a in vrezaval, ka-
kor je kdo rekel, najprej glasove za menihe, potlej pa 0 e
glasove, ki so bili zoper nje.
Glasov za menihe je bilo na leskovem rova0 u kmalu
prav velika ve�ina.
�Hlapci!� je Trlep revsknil in sko�il s 0 tora. �Ko se
vam bo godila krivica, se me boste �e spomnili! Pa nikar
ne mislite, da bom za vas obletaval tudi menihe, kakor
sem �e ve�krat Vi0 enjske!�
Hud je bil, pa ne na menihe, ker so menihi, marve� le
na gosposko, ki bo meni0 ka. A gosposki je rad naspro-
toval vsaki, tej 0 e posebno, ker bo zvi0 ala tla�anske da-
jatve.
Zelo hud pa je bil na tla�ane, ki poklekujejo pred to
tujo in novo gosposko in se ji prilizujejo.
�Hlapci!� je dejal 0 e enkrat in grdo pogledal Grbca.
Nejevoljno se je potlej obrnil pro� in zagledal �ez po-
lje, ki se je v zdravem veselju son�ilo od Ceste do Ku-
0 �arjeka in Klanca.
�Mo�je prav za prav ne mislijo napa�no,� se je trez-
nil. �Posvetne gosposke ne bo, kjer bo samostanska, ki
bo vsaj kr0 �anska; in po zore�em polju se ne bo drevila
za divja�ino, ne bo v cestni rop silila tla�ana in mu ne bo
skrunila dru�ine .�.�. �
153
BELI MENIHI
BESeDA
Tako se je v hitrici skoraj �e zbogal z menihi, pa ga je
spet ugriznila stara uporna misel zoper vsako gosposko
in dregnila jeza na premehke tla�ane.
�Hlapci ste pa vendarle!� je ren�al, ko je gledal za
njimi in 0 el med njive, da bi se mu 0 �etine vro�e jeze po-
legle lepo v miru. Tri kmetije so mejile njegovo zemljo.
Ve�krat je �e prosil Vi0 enjske, da bi mu jih prodali, pa
no�ejo, menda nala0 � ne.
Misli so se motale, jeza se mu ni hotela pole�i.
�Mi je pa �e Hotimir bolj v0 e�!� se je �ez �as spomnil
mladega Vi0 njana. �Ta v srcu ni hlapec in nikoli ne bo.
Ko se bo malo uhladil in unesel, bo pravi mo�ak.�
Vesel ga je bil.
154
BELI MENIHI
BESeDA
XII.
Trebnjem se je Hotimir lo�il od tovari0 ev in 0 el v
Vgrad.
�Pomiri se!� ga je Ema potola�ila. �Prelo�i poroko, za
�ivko se nikar ni� ne boj! Jaz jo bom varovala.�
Hotimiru se ta tola�ba ni zdela prav dosti vredna. Za-
dovoljen je vendarle bil, ker je �util, da je vse, kar je mo-
go�e, storil za mir z grajskimi in da se mu posihmal bo
le s silo bosti zoper silo. Spomnil se je Budislavove po-
nudbe in se boja ni ve� bal. Zato je kar naravnost govo-
ril, ko ga je Ema naposled 0 e vpra0 ala:
�Ali je res, da je nekdo na kresni ve�er nap�l v Steha-
nu neke tovornike?�
�Res.�
�Kaj si bil zraven?�
�Moral sem biti!�
Zdaj je vedela, da je vi0 enjski grad spet skrunil svoje
ime. Stopila je k oknu in se zagledala v T�menico, ki je
v vijugah po�asi lezla, kakor bi �e vedela, da ji je zdaj
zdaj ponikniti v zemljo.
Grofinji Emi se je oko skalilo od �alosti in sramote.
Obrnila se je in mu je velela:
155
BELI MENIHI
BESeDA
�Pojdi domov, �akaj, miruj in veruj vame!�
In je 0 el v veri in dvomu.
Na vi0 enjskem gradu pa je bilo joj. Rodana, ki je vsak
dan hodila ogledovat Henrikovo rano, je silila, da bi po-
klicali meniha. Majnhalmu je ta misel bila mo�no �ez
glavo. Kako bi kaj prosil menihov, ko je bil zadnji� tako
neprijazen z njimi?
�Po�akajmo 0 e!� se je branil. �Tudi tvoje zeli so pri-
dovne.�
�In bi bile 0 e bolj, �e bi jih pripravila menihova u�e-
nost,� je modro pribelil Somrak, ki je zaradi svoje 0 ola-
nosti bil na gradu v nekih �asteh, da je v�asih smel ka-
tero ziniti. Rodana ju ni poslu0 ala, kar 0 la je svojo pot.
�Pa 0 e nekaj bi bilo treba,� je Somrak potlej menil.
�No, kaj?�
�Pomo�i bo�je.�
Majnhalm ga je debelo gledal. Sitno mu je bilo. Nobe-
ne mu ni vedel vrniti. Poniglav je 0 el k Henriku, kakor
vselej, kadar se sam ni znal pretipati do prave misli.
Kaj sv�tuje Rodana, je po�asi povedal.
Henrik je od bole�in pa�il obraz in mol�al.
Ditrik je hotel �e kar sam sko�iti po meniha, pa ga je
Majnhalm ustavil.
�A kaj meni0 ti, Henrik?� je neodlo�no vpra0 al brata.
�Boli, pe�e ko bi �e vendar kmalu prestal!� je Hen-
rik javkal in mi�al.
156
BELI MENIHI
BESeDA
Napomenek konca, smrti je Majnhalma prepla0 il, da
se je vdal. �Pa sko�i!� je pokimal Ditriku.
Iz gradu je potlej gledal po dolini, kako je Ditrik dir-
jal na najbolj0 em konju. Brat bi utegnil biti res v nevar-
nosti. Pomo�, �e je 0 e mogo�a, naj bo hitra.
Da, saj je res prav, da gre Ditrik. Menihi so gotovo kaj
u�aljeni. �e bi poslal koga drugega, 0 e opravil nemara
ne bi ni�.
�Da bi se le kaj ne pritaknilo Henriku!� je vzdihoval
v skrbeh. Pa 0 e druga stiska ga je pestila in me�ila. Urh
Ljubljanski je poslal sl�, naj se Majnhalm zglasi na Krav-
jeku.
�Tisti tr�a0 ki cunjar me je pri�rnil!� je Majnhalm
mencal in ugibal, kako bi se izmotal.
Henrik, to je vedel, bi vse zvra�al na Turja�ana; Dit-
rik pa 0 e tajil ne bi.
�Kar taji, �e more0 , ko pa so trije ranjenci tu od tistega
ve�era!� je obupaval. �Urh tudi to gotovo �e ve.�
In ni svoje skrbi razodel ne Henriku in ne Ditriku, le
tak ali �e tak zagovor si je narejal in preurejal.
�e blizu �entvida je Ditrik sre�al sestro Emo, ki je z
velikim spremstvom vihrala nad razuzdani vi0 enjski
grad.
Vso pot je po tihem �e kar naprej zmerjala Henrika,
podpihovavca v vsem hudem, Majnhalma pa 0 e pose-
bej. A ko je zdaj sli0 ala o nevarni Henrikovi rani, ki bi jo
157
BELI MENIHI
BESeDA
le 0 e menih utegnil ozdraviti, se je mo�no prestra0 ila.
Vsa srditost in ostra besedi�nost sta jo minili.
�Pojdi hitro, da prej prideta!� je velela bratu in dirjala
proti Vi0 nji gori.
Majnhalm, ki je brata najraj0 i prepu0 �al Rodani, je
nestrpno hodil na stolp in oprezovalpo dolini, ali se Di-
trik �e ne vra�a z menihom.
Vest ga je pekla. �e Henrik umre, bo on kriv njegove
smrti. Bog mu ne bo odpustil, vsa de�ela mu bo zame-
rila in sestra Ema bo umrla od �alosti in sramote.
Kar se je v dalji na cesti pokazal oblak prahu.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
