[ Pobierz całość w formacie PDF ]
li, gotovo iz strahu, da ne postanejo Ïe na pol pozabljeni
grehi zopet oãitni.
Z dijaki se dogovorimo, da sprejmemo odslej vsak na-
pad na svate za svoje razÏaljenje in se ravno pomenko-
vamo, kako bi se dalo vdihniti celi tovari0 iji kaj Ïivljenja
in veselja. Naenkrat zagrmi pred oknom tak ropot, ka-
kor da se podirajo streha, mostovÏ in stopnice. Skoãimo
na noge in gremo gledat. Na mostovÏu se je zbrala sil-
na drhal otrok, ki so razbijali na vso moã po tleh, kebli-
cah, drÏajih, stopnicah in vratih. Nekateri so piskali z
grdo cvileãim glasom, zveãine pa so mijavkali, lajali in
tulili. Zagledav0 i nas in na0 e palice, vpijejo: »Ne vam, ne
vam! To delamo nevesti in Ïeninu.« Ko zaãnemo udri-
hati po glavah in hrbtih, se pobero in jokaje razbegne-
jo. Enega ulovim za lase in ga vpra0 am, kdo jih je na-
0 untal. »Linica, kuharica in stric JoÏek.« Karolino Ïe po-
znamo. O kuharici pripovedujejo vrabci na strehi, kako
je Ïivela in s kom in zakaj je popotovala veãkrat v Ljub-
355
KRANJSKA JEZA
BESeDA
ljano uãit se kuhati. Zdaj je stara, pa je pustila greh, ker
je greh njo. Stric JoÏek pa je tudi tako svet, da mu je ro-
dila ljubica 0 e tisto leto dvojãka. Paã je res, da graja ãlo-
vek na drugih ljudeh tiste napake najhuje, katerih je
sam najbolj deleÏen,
V veÏi se pomenim nekoliko besed z gospodinjo.
»Oh, kajne, da je bogpomagaj taka svatov0 ãina, 0 e mene
obhaja taka vroãina, kakor bi gorelo pod mano, kaj 0 ele
ne bi revico nevesto. Jaz se ãudim najbolj svatom, saj
njihova dolÏnost bi bila, delati ji veselje, pa se drÏe ka-
kor 0 tori in ji kaÏejo celo v obraz, da se je sramujejo.«
Gospodinja pa pravi, da se temu niã ne ãudi, da je to
sploh tako, kjer pridejo na táko poroko po0 teni svatje.
Zato pa jih je tudi tako teÏko dobiti. Veãidel jemljejo fa-
lote, katerih ni nobene reãi sram, taki so vsi veseli tudi
na ciganski ali tatinski svatbi, da se le zalijejo z vinom.
Ko pridem nazaj v hi0 o, Ïe najdem svoje mlade pri-
jatelje v Ïivem pogovoru s svati, prej0 nja soparica je zgi-
nila, nevesta si bri0 e solze in si pomiãe robec nazaj na
lase. Jaz dvignem ãa0 o in nazdravim nevesti in Ïeninu z
opominom, da izpije na njuno zdravje, kakor je navada,
celo kupico vsak svat in vsak gost, ki se nahaja v hi0 i. Vsi
vstanejo in poslu0 ajo. Stare0 ini reãem, ker se briga on
tako slabo za veselje druÏbino, bodo prevzeli to skrb
drugi, sposobnej0 i od njega, njemu in vsem njegovim
tovari0 em pa povem naravnost, kako grdo in neusmi-
356
KRANJSKA JEZA
BESeDA
ljeno se nam zdi njihovo pona0 anje proti poroãencema.
Neumne navade se morajo opustiti, drÏi se jih le bedak
in kdor je njegove Ïlahte. Naj jih bo sram take straho-
petnosti! »Grega in Francka sta zdaj moÏ in Ïena, veÏe
ju po0 tena vez krsãanskega zakona, gre jima odslej rav-
no tista ãast in tisto spo0 tovanje, kakor vsem drugim
zakonskim. Kar je prej bilo, ne spada na nas niã in, ãe bi
spadalo, bi se moralo prezreti in pozabiti, ker je poprav-
ljeno. Pravico, jima oãitati greh, ima samo tisti, ki je brez
greha, ker pa brez greha nikogar ni, se ne sme tudi nihãe
predrzniti, da bi nam Ïalil Ïenina in nevesto. Bog ju Ïivi
0 e enkrat! Svatje, nalijte kupice. Ker ste do sedaj lenarili,
je treba utegniti zamudo. Îenske naj pijo ali ne pijo, ali
moÏaki bomo izpraznili vsak svojo 0 e enkrat na dolgo
Ïivljenje, dosmrtno ljubezen in zakonsko sreão na0 e
spo0 tovane neveste in na0 ega prijatelja Ïenina.«
Po hi0 i se razlega vrisk in brezkonãni Ïivio, razbita je
ledena skorja, ki je obdajala srca, dijaki obstopijo svate
in zaãno prepevati milo, sladko, ognjeno, navdu0 eno,
najprej narodne, potem Pre0 ernove, Vilharjeve in dru-
ge. Med petjem se nazdravlja, napija, trka, uka. Druge in
druÏice pre0 ine novo Ïivljenje, ko nehajo dijaki, zapojo
oni in za njimi zopet dijaki. Neizreãeno je oãarala celo
dru0 tvo Pre0 ernova »Îelezna cesta« s tistim drdrajoãim
napevom, ki ga sli0 ijo na0 i kmetje raje nego umetnega.
Stare0 ina od veselja kar poskakuje in stiska roke meni in
357
KRANJSKA JEZA
BESeDA
dijakom. Nevesta se zaãne smehljati, sreãni Ïenin ji dela
kratek ãas s 0 alami in ji streÏe s peãenko, vinom in kru-
hom, seve, kadar potihne petje. âe pa pojo dijaki, sedi-
ta oba kakor zamaknjena, le skrivaj, pod mizo, gladi
Grega roãico svoje lepe neveste. Kadar zopet zakroÏijo
svatje, jima pomagata tudi Ïenin in nevesta. Iz dveh
druÏb se sestavi ena, jaz sedem k stare0 ini, dijaki med
svate, najveselej0 a dva eden k nevesti, eden k Ïeninu.
Dva dijaka nekam odideta, Ïe popra0 ujemo drug druge-
ga, kaj je z njima, da se ne vrneta, naenkrat privriskata
s harmoniko in s celo ko0 aro di0 eãih in pisanih roÏ. Mla-
dina je predrzna, iznajdena, domi0 ljiva, si ve pomagati
iz vsake zadrege. Cvetlice sta nabrala v grajskem vrtu in
spotoma zvedela tudi za harmoniko. Iz najlep0 ih, naj-
bolj blagodu0 nih roÏic se splete venec za nevesto, robec
se ji strga z glave, med petjem in zdravicami venãamo
Francko in nakitimo potem zavrstjo Ïenina in svate. Sta-
re0 ini naveÏemo za klobuk toliko roÏ, da je nosil na glavi
cel vrtec. Harmonika zaãne igrati, noga poskakovati in
drencati. Dijak se oglasi: »Posluh, prosim posluh, ãastita
druÏba! Preden zaãnemo ples, moramo izvr0 iti 0 e eno
dolÏnost. Na0 i nevesti smo postavili na glavo venec, ali
to 0 e ni dosti. Revica se je jokala dolgo in bridko, treba
je, da ji speremo solze, ker ni spodobno, da jo pelje Ïe-
nin na ples objokano.« In dijak uliva iz ãa0 e vino na svoj
prt in jo umiva in bri0 e okoli oãi in po obrazu. Zdaj stoji
358
KRANJSKA JEZA
BESeDA
pred nami kakor spremenjena, pod cvetoãimi roÏicami
cvetoãa roÏica.
Harmonika zaigra vdrugo, Ïenin pelje nevesto, dija-
ki druÏice izza mize; 0 ele, ko se oni naple0 ejo, pridejo na
vrsto svatje; jaz in stare0 ina pa ostaneva mirno na svo-
jih mestih; on ni plesal, ker ni hotel, jaz, ker ne znam.
Zopet dohajajo gledat in poslu0 at fantje, dekleta in ba-
be, ali se smejejo le od daleã v veÏi, v hi0 o si ne upa priti
nobeden teh zabavljivcev, odkar so naredili »0 krici« ali-
anso s svati. Tudi se je javno mnenje hitro spremenilo.
Fantje so zaãeli odobravati in hvaliti na0 o veselico, do-
zdevalo se jim je stra0 no neumno, da se Ïaluje in Ïali
takrat, ko dobita Ïenin in nevesta nazaj svoje zapravlje-
no po0 tenje. Dekleta so vihale sicer 0 e zmerom nosiãke,
ali marsikatera bi bila rada pri0 la plesat, pa se je bala.
Domaão hãer sem spravil brez truda v hi0 o in jo izroãil
in priporoãil dijaku, da jo kratkoãasi. Plesala je tako dol-
go, da se je v plesalca zaljubila. Radovali smo se s svati
veã ur; tako dolge popotnje ni pomnil v tem kraju nihãe.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]