[ Pobierz całość w formacie PDF ]
ãrne tablice s cenami. Tudi druge dni je 0 el, pozdravljal
to branjevko in 0 e to, ãrne tablice s 0 tevilkami pa so bile
kakor zastavice sredi sadja. Zdaj pa ni 0 tevilk na njih, s
kredo je napisano na vsaki tablici: tat. In branjevka se je
sklonila nad sadje, kakor da bo spet uravnala tablico, ki
je zdrsnila med jabolka, sklonila pa se je prav zdaj, ko
gre mimo nje on, in 0 epnila t a t. Potem druga za drugo,
82
NA SIPINI
BESeDA
iz ust, ki so nizko doli ob sadju: tat tat tat. In 0 e potem
stoji na mostu in pogleda hi0 o onstran Kanala, okence
na strehi, pod katerim je soba, kjer spi z bratom. Zrak
trepeta od toplote na opekah pod okencem, a sonce ni
veã ãisto, ne bo nikoli veã ãisto zanj. In opoldne bodo vsi
doma, sedeli bodo za mizo in uporno molãali, on pa ne
bo vedel, kakó naj vstopi, opazoval jih bo z vrat . . . ker
je tat . . .
»Zaradi nekaj moke!« je zadirãno rekel. »Zaradi pol
vreãe usrane moke!«
»Nisem ga na0 la.«
»A iskala si ga? Iskala vsepovsod?«
»Da. Ko pa je takó od0 el.«
Potem je rekla: »V trgovini, ki je ob na0 i veÏi, je kupil.
Potem smo vse izvedeli.«
Trgovina, ki jo poznajo vsi lovci iz Vremske doline, iz
Postojne in Istre, ker prihajajo vanjo po naboje. Pu0 ke in
samokrese ima v izloÏbi, tu zgoraj, v kuhinji, pa je sli0 ati
dan na dan poke. To so streli iz samokresov, ki jih kup-
ci poizku0 ajo s poki v slepo dvori0 ãe.
»âlovek bi skoraj ne verjel,« je rekel. »In mojster, ki
preti: ,âe ne da0 , bom povedal o ãokoladi. âlovek bi
skoraj ne verjel!«
»In jaz sem ga ko brez glave iskala. A kakó naj ga naj-
dem.«
Spet je molãala.
83
NA SIPINI
BESeDA
»Pismo je napisal: Naj mu odpustijo, da jim je napra-
vil tako sramoto.«
»Saj,« je rekel.
»Soseda ga je videla, da je 0 el na teraso na strani0 ãe.
Morda ga je pisal tam.«
Potem je 0 e rekla:
»Stanovalci so sli0 ali pok. Mi smo bili na trgu.«
Da, in od tedaj tiste stopnice, ki jih je veÏa po0 iljala
vse gor do njegovega deda, niso bile veã veselje zanj.
PolÏaste stopnice, ki so ob zidu 0 iroke, na drugem kon-
cu pa ozke. Odkar je bil v njem preplah od Cirilovega
konca, ni veã hodil po stopnicah, ampak tekel, zmeraj
samo tekel. Na zidu je luknica, on pa je ne gleda, vé, da
je, a teãe in je noãe nikoli videti.
»Da bi ga bila vsaj na0 la,« je rekel. »Da bi ga bila vsaj
na0 la, ko si tekla za njim!«
»Ne bi se bil ubil.«
»Ko pa ni bil tat,« je rekel. »Ali se tat ustreli zaradi pol
vreãe moke?«
»Potem ga Ïupnik ni hotel pokopati,« je rekla. »Spet
sramota.«
»Ker ni prenesel niti za hip, da bi ga kdo imel za
tatu!«
»Potem so zapisali takó, kakor da se je po nesreãi.«
»Saj je tudi bila nesreãa,« je rekel.»Velika nesreãa!«
84
NA SIPINI
BESeDA
Mama ne ãisti veã poda, zdaj zmedeno gleda, kakor
da se komaj zdaj zaveda, da sta skupaj preÏivela vso
Cirilovo zgodbo.
»Da bo povedal o ãokoladi, je rekel mojster!« je pikro
siknil.
»Da,« je dahnila v zadregi.
»Kaj se godi s tabo?« je nato prepadena vpra0 ala.
Niã, niã se ne godi, a barabe vsi, ki so jim ustvarili
tako mladost, da so napravili s strahom iz obãutljivih
otrok nedolÏne talce, si misli. Ta se je ubil po neumnosti,
iz nerazvite neÏnosti, ki je niti ni bilo treba Ïgati z og-
njem, ne polivati z bencinom. Drugi tavajo kakor me-
seãniki; niso se ubili, toda ali je meseãnik ãlovek? Fan-
tóm je, ki ga ne sme0 prebuditi, ker utegne pasti s tera-
se ali s strehe. In tako je bil tudi v njem hkrati s strahom
zaradi fa0 istiãnih strelov tudi strah od Cirilovega strela
kakor prepad. Groza otroka pred padcem v praznino,
groza, ki gre skozi Cirilove moÏgane in skozi njegove
otro0 ke moÏgane. In on ne umre kakor Ciril, a vse dni,
vsa leta gre po trÏa0 kih ulicah in je bojazen o prepadu v
njem.
»Dvajsetega julija je bilo,« je rekla mama in se pre-
maknila.
Dekla v tretjem nadstropju pa tolãe zdaj z metlo ob
okenski okvir in bele maãice letijo po zraku. In on
85
NA SIPINI
BESeDA
poslu0 a udarce in v mislih sledi belim kosmom, ki leti-
jo mimo oken. In zado0 ãen je, da je na0 el Cirila in udarci
so mu kljub vsemu kakor pritrkavanje Ïivljenja, ki gre iz
dopoldneva v dopoldan. Mogoãe bo tudi za nas nekoã
pritrkavanje metel in krtaãenje podov brez strelov in
strahu v na0 em mozgu, si misli. Mogoãe bodo vsaj na0 i
otroci nekoã brez môre v sebi, otroci, ki ne rasejo s pre-
padom v sebi.
»Res, pravi otrok,« je rekel. In kakor v pozdrav ji je to
rekel. In zdaj gre po hodniku v kuhinjo z brisaão na rami
mimo vrat, za katerimi je Francova soba. Podnajemnik
Franc. Pek Franc. Pek!
»Ali Franc spi? je vpra0 al na hodniku.
»Ne,« je rekla. »Ni 0 e pri0 el iz pekarne.«
A prej je bila tudi rekla: »Na0 Franc mu je zelo podo-
ben.«
A je tudi rekla: »Vendar je drugaãen.«
In prav je, da je drugaãen! A zdaj naj pride, si misli,
zdaj takoj, medtem ko se umiva. Danes se bo pogovoril
z njim kakor nikoli, danes se bo pomenil z njim, kakor
da je Ciril. A vendar je prav, da je drugaãen. Da, mora
biti drugaãen. A naj pride ta hip. In naj bo bel. Naj ima
bele trepalnice in bele nosnice. In naj di0 i po novem
kruhu!
86
NA SIPINI
BESeDA
UMOR NEDOLÎNIH OTROK
straÏnici je sedel za mizo sergente. Na pol je bil
Vzleknjen, s stegnjenimi, prekriÏanimi nogami. Nad
mizo je visela Ïarnica brez senãnika; ko prozorna za-
pra0 ena ãebula na koncu dolge niti. Na desno je stoja-
lo za pu0 ke, ob njem vrata zapora. Na levo je klop, na nji
sedita Paolo, visok in plavolas, in Pascà, majhen in ãrno-
las.
Sergente je zaspan, a kljub temu ne pozabi na po-
membno drÏo; njegovo nevisoko telo je razloãno, ure-
jeno utrujeno. âez ple0 o mu grejo tenke ãrne niti, ko da
si jih je narisal s svinãnikom iz igralske garderobe. Îar-
nica visi navpik nad njimi in jih poudarja s hladno ste-
kleno svetlobo, posebno ker je koÏa njegovih lic pe0 ãe-
no siva koÏa bolnih na obistih.
Paolu se spi. Maks je naslonjen na zid ob stojalu za
pu0 ke in kadi. Pascà pa je ves Ïiv v oãeh, ki so dolgo let
priãakovale ta sreãni trenutek, da bo mogel poslu0 ati
sergenta in celó sedeti ob njem. Zaverovan je vanj.
Na0 ivi na rokavih so mu zlat ãudeÏ, z zlatom okra0 ena
ma0 nikova manipula, laket pozlaãenega kipa sicilskega
patrona.
87
NA SIPINI
BESeDA
»O, gospod sergente,« je rekel.
Sergente se poigrava s peresnikom in zabada pero v
les voja0 ke mize. Poãasi in preraãunano oddaja tenki
palãki blaÏenost, ki se mu nabira ob fantovih pogledih;
a hkrati mu mali tudi preseda, ker v njem vidi sebe, ko
je bil 0 e navaden 0 torast rekrut. V svoji pazljivi trudnosti
skrbi, ali ga poslu0 ata Paolo in Maks.
Pascà je rekel: »Dosti napora, dosti Ïrtvovanja, kaj,
signor sergente? A nazadnje tu so zlati na0 ivki!«
Sergente je bil zami0 ljen kot general pred usodno bit-
ko.
»Signor sergente!«
A sergente je gledal v peresnik.
»Jaz bi rekel,« se je ojunaãil Pascà, »jaz bi rekel, da je
ãin sergenta dosti teÏji od ãina oficirja, ne, sergente?«
»Vi ne boste verjeli,« je rekel sergente, ko da je zdaj
prisiljen, da takoj vse pojasni. »Ne boste verjeli, a je res
takó.« In je bolj in bolj glasen. »Mislite, da se baham?
Ne, vidite, kapetan Alberoni je bil jeklen moÏ, oficir iz
Ïelezobetona, vam pravim, to mi lahko verjamete, ker
sva bila zmeraj skupaj. In njegovo Ïeno sem tudi poznal.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]