[ Pobierz całość w formacie PDF ]
�rne tablice s cenami. Tudi druge dni je 0 el, pozdravljal
to branjevko in 0 e to, �rne tablice s 0 tevilkami pa so bile
kakor zastavice sredi sadja. Zdaj pa ni 0 tevilk na njih, s
kredo je napisano na vsaki tablici: tat. In branjevka se je
sklonila nad sadje, kakor da bo spet uravnala tablico, ki
je zdrsnila med jabolka, sklonila pa se je prav zdaj, ko
gre mimo nje on, in 0 epnila t a t. Potem druga za drugo,
82
NA SIPINI
BESeDA
iz ust, ki so nizko doli ob sadju: tat tat tat. In 0 e potem
stoji na mostu in pogleda hi0 o onstran Kanala, okence
na strehi, pod katerim je soba, kjer spi z bratom. Zrak
trepeta od toplote na opekah pod okencem, a sonce ni
ve� �isto, ne bo nikoli ve� �isto zanj. In opoldne bodo vsi
doma, sedeli bodo za mizo in uporno mol�ali, on pa ne
bo vedel, kakó naj vstopi, opazoval jih bo z vrat .�.�. ker
je tat .�.�.
�Zaradi nekaj moke!� je zadir�no rekel. �Zaradi pol
vre�e usrane moke!�
�Nisem ga na0 la.�
�A iskala si ga? Iskala vsepovsod?�
�Da. Ko pa je takó od0 el.�
Potem je rekla: �V trgovini, ki je ob na0 i ve�i, je kupil.
Potem smo vse izvedeli.�
Trgovina, ki jo poznajo vsi lovci iz Vremske doline, iz
Postojne in Istre, ker prihajajo vanjo po naboje. Pu0 ke in
samokrese ima v izlo�bi, tu zgoraj, v kuhinji, pa je sli0 ati
dan na dan poke. To so streli iz samokresov, ki jih kup-
ci poizku0 ajo s poki v slepo dvori0 �e.
��lovek bi skoraj ne verjel,� je rekel. �In mojster, ki
preti: ,�e ne da0 , bom povedal o �okoladi. �lovek bi
skoraj ne verjel!�
�In jaz sem ga ko brez glave iskala. A kakó naj ga naj-
dem.�
Spet je mol�ala.
83
NA SIPINI
BESeDA
�Pismo je napisal: Naj mu odpustijo, da jim je napra-
vil tako sramoto.�
�Saj,� je rekel.
�Soseda ga je videla, da je 0 el na teraso na strani0 �e.
Morda ga je pisal tam.�
Potem je 0 e rekla:
�Stanovalci so sli0 ali pok. Mi smo bili na trgu.�
Da, in od tedaj tiste stopnice, ki jih je ve�a po0 iljala
vse gor do njegovega deda, niso bile ve� veselje zanj.
Pol�aste stopnice, ki so ob zidu 0 iroke, na drugem kon-
cu pa ozke. Odkar je bil v njem preplah od Cirilovega
konca, ni ve� hodil po stopnicah, ampak tekel, zmeraj
samo tekel. Na zidu je luknica, on pa je ne gleda, v�, da
je, a te�e in je no�e nikoli videti.
�Da bi ga bila vsaj na0 la,� je rekel. �Da bi ga bila vsaj
na0 la, ko si tekla za njim!�
�Ne bi se bil ubil.�
�Ko pa ni bil tat,� je rekel. �Ali se tat ustreli zaradi pol
vre�e moke?�
�Potem ga �upnik ni hotel pokopati,� je rekla. �Spet
sramota.�
�Ker ni prenesel niti za hip, da bi ga kdo imel za
tatu!�
�Potem so zapisali takó, kakor da se je po nesre�i.�
�Saj je tudi bila nesre�a,� je rekel.�Velika nesre�a!�
84
NA SIPINI
BESeDA
Mama ne �isti ve� poda, zdaj zmedeno gleda, kakor
da se komaj zdaj zaveda, da sta skupaj pre�ivela vso
Cirilovo zgodbo.
�Da bo povedal o �okoladi, je rekel mojster!� je pikro
siknil.
�Da,� je dahnila v zadregi.
�Kaj se godi s tabo?� je nato prepadena vpra0 ala.
Ni�, ni� se ne godi, a barabe vsi, ki so jim ustvarili
tako mladost, da so napravili s strahom iz ob�utljivih
otrok nedol�ne talce, si misli. Ta se je ubil po neumnosti,
iz nerazvite ne�nosti, ki je niti ni bilo treba �gati z og-
njem, ne polivati z bencinom. Drugi tavajo kakor me-
se�niki; niso se ubili, toda ali je mese�nik �lovek? Fan-
tóm je, ki ga ne sme0 prebuditi, ker utegne pasti s tera-
se ali s strehe. In tako je bil tudi v njem hkrati s strahom
zaradi fa0 isti�nih strelov tudi strah od Cirilovega strela
kakor prepad. Groza otroka pred padcem v praznino,
groza, ki gre skozi Cirilove mo�gane in skozi njegove
otro0 ke mo�gane. In on ne umre kakor Ciril, a vse dni,
vsa leta gre po tr�a0 kih ulicah in je bojazen o prepadu v
njem.
�Dvajsetega julija je bilo,� je rekla mama in se pre-
maknila.
Dekla v tretjem nadstropju pa tol�e zdaj z metlo ob
okenski okvir in bele ma�ice letijo po zraku. In on
85
NA SIPINI
BESeDA
poslu0 a udarce in v mislih sledi belim kosmom, ki leti-
jo mimo oken. In zado0 �en je, da je na0 el Cirila in udarci
so mu kljub vsemu kakor pritrkavanje �ivljenja, ki gre iz
dopoldneva v dopoldan. Mogo�e bo tudi za nas neko�
pritrkavanje metel in krta�enje podov brez strelov in
strahu v na0 em mozgu, si misli. Mogo�e bodo vsaj na0 i
otroci neko� brez m�re v sebi, otroci, ki ne rasejo s pre-
padom v sebi.
�Res, pravi otrok,� je rekel. In kakor v pozdrav ji je to
rekel. In zdaj gre po hodniku v kuhinjo z brisa�o na rami
mimo vrat, za katerimi je Francova soba. Podnajemnik
Franc. Pek Franc. Pek!
�Ali Franc spi? je vpra0 al na hodniku.
�Ne,� je rekla. �Ni 0 e pri0 el iz pekarne.�
A prej je bila tudi rekla: �Na0 Franc mu je zelo podo-
ben.�
A je tudi rekla: �Vendar je druga�en.�
In prav je, da je druga�en! A zdaj naj pride, si misli,
zdaj takoj, medtem ko se umiva. Danes se bo pogovoril
z njim kakor nikoli, danes se bo pomenil z njim, kakor
da je Ciril. A vendar je prav, da je druga�en. Da, mora
biti druga�en. A naj pride ta hip. In naj bo bel. Naj ima
bele trepalnice in bele nosnice. In naj di0 i po novem
kruhu!
86
NA SIPINI
BESeDA
UMOR NEDOL�NIH OTROK
stra�nici je sedel za mizo sergente. Na pol je bil
Vzleknjen, s stegnjenimi, prekri�animi nogami. Nad
mizo je visela �arnica brez sen�nika; ko prozorna za-
pra0 ena �ebula na koncu dolge niti. Na desno je stoja-
lo za pu0 ke, ob njem vrata zapora. Na levo je klop, na nji
sedita Paolo, visok in plavolas, in Pasc�, majhen in �rno-
las.
Sergente je zaspan, a kljub temu ne pozabi na po-
membno dr�o; njegovo nevisoko telo je razlo�no, ure-
jeno utrujeno. �ez ple0 o mu grejo tenke �rne niti, ko da
si jih je narisal s svin�nikom iz igralske garderobe. �ar-
nica visi navpik nad njimi in jih poudarja s hladno ste-
kleno svetlobo, posebno ker je ko�a njegovih lic pe0 �e-
no siva ko�a bolnih na obistih.
Paolu se spi. Maks je naslonjen na zid ob stojalu za
pu0 ke in kadi. Pasc� pa je ves �iv v o�eh, ki so dolgo let
pri�akovale ta sre�ni trenutek, da bo mogel poslu0 ati
sergenta in celó sedeti ob njem. Zaverovan je vanj.
Na0 ivi na rokavih so mu zlat �ude�, z zlatom okra0 ena
ma0 nikova manipula, laket pozla�enega kipa sicilskega
patrona.
87
NA SIPINI
BESeDA
�O, gospod sergente,� je rekel.
Sergente se poigrava s peresnikom in zabada pero v
les voja0 ke mize. Po�asi in prera�unano oddaja tenki
pal�ki bla�enost, ki se mu nabira ob fantovih pogledih;
a hkrati mu mali tudi preseda, ker v njem vidi sebe, ko
je bil 0 e navaden 0 torast rekrut. V svoji pazljivi trudnosti
skrbi, ali ga poslu0 ata Paolo in Maks.
Pasc� je rekel: �Dosti napora, dosti �rtvovanja, kaj,
signor sergente? A nazadnje tu so zlati na0 ivki!�
Sergente je bil zami0 ljen kot general pred usodno bit-
ko.
�Signor sergente!�
A sergente je gledal v peresnik.
�Jaz bi rekel,� se je ojuna�il Pasc�, �jaz bi rekel, da je
�in sergenta dosti te�ji od �ina oficirja, ne, sergente?�
�Vi ne boste verjeli,� je rekel sergente, ko da je zdaj
prisiljen, da takoj vse pojasni. �Ne boste verjeli, a je res
takó.� In je bolj in bolj glasen. �Mislite, da se baham?
Ne, vidite, kapetan Alberoni je bil jeklen mo�, oficir iz
�elezobetona, vam pravim, to mi lahko verjamete, ker
sva bila zmeraj skupaj. In njegovo �eno sem tudi poznal.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
