[ Pobierz całość w formacie PDF ]
ste jako razoarani. Ako 0 e niste, pa boste in je to sploh
moderno.
Jaz razumem ensko du0 o!
enska du0 a ne zatvarja za sabo vrat, vedno jih malo
pu0 a odprta. In predale takisto in okna in omare in vse.
Niti ni dano enski du0 i, da bi zaprla knjigo, ko jo je ne-
hala brati, nego jo odprto poloi na mizo, na postelj, na
stol, na umivalnik, na ognji0 e ali kamorkoli in jo poloi
odprto s platnicami navzgor. Potem pa si re premisli in
prine brati drugo knjigo, 0 e preden je konala prvo, in
lahko lei prva knjiga odprta leto dni, pa lahko lei od-
prta razen nje tudi 0 e druga knjiga in tretja.
170
RESNICI NA LJUBO
BESeDA
Kajti enska du0 a ljubi literaturo, posebno v postelji,
toda mora biti tiskana na dobrem papirju in biti lino
vezana in ne sme biti prepoceni. Gledali0 ko literaturo pa
ljubi enska du0 a ono, ki ni v njej streljanja.
Ure si ne navija nikdar o pravem asu in v pismih ne
dela vejic.
e se pa na cesti enska du0 a ustavi in govori ! prija-
teljico, se bo ustavila ba0 na najojem mestu plonika,
da ne bo mogel narod ne semkaj ne tjakaj in se bo rodilo
ogorenje iz tega in nezadovoljstvo in bosta ogroena
narodno in dravno edinstvo in politina linija! ensko
du0 o je treba razumeti! enska du0 a je nena, tako je
nena, da jo je celo sram, da ima u0 esa, in jih skrbno
skriva za frizuro. Niti popka na trebuhu ne skriva tako
skrbno.
In govoriti mora. Ne povedati, samo govoriti! In ne-
koga mora imeti, da jo poslu0 a.
O, koliko zakonov je nesrenih le zato, ker mo ne
razume ene in ji ne da, da bi govorila in bi jo poslu0 al!
Nego pravi? Hm! in gre spat in smrat. ena pa je
bridko razoarana in se s solznim oesom ozira, kje je
kdo pod milim nebom, ki bi jo razumel in jo poslu0 al in
bi lahko z njim 0 la v bar!
Seveda, tudi mo0 ki ni brez du0 e, pa je treba razume-
ti tudi mo0 ko du0 o in ni da bi se jo krmilo vsak dan s
pljuki, e jih ne ljubi. Mislim, da v Va0 ih salonih, milo-
171
RESNICI NA LJUBO
BESeDA
stiva, pljuka itak ne obujejo. In kadar je mo0 ki mrk in
redkobeseden in ga bole glava, vrat in prsi in desna
peta, taas mu je du0 a sigurno suha in brez denarja. Ne-
zadovoljivo denarno stanje jako neugodno vpliva na
mo0 ko du0 o. Pa mislim, da takega stanja takisto ni pri
Vas in ga ne bo in bo e pazil gospod soprog, da se bo
o pravem asu poravnal s 30%, pa bo zopet denarja ka-
kor peka.
Za Va0 ega gospoda soproga me ne skrbi, ta ne bo ra-
zoaran. In hodi on itak v bar, eprav ni razoaran. Le za
vas me skrbi in je stvar tembolj opasna, ker imate toli-
ko asa, dela pa ni. Da bi pletli vsaj emperje!
e to Vam naznanjam, da je na0 a kanarka sreno ene-
ga izvalila. Tak0 en je kakor bramor, mislim, da se rodi-
teljema zdi lep. Moja ena jih opazuje in mi je poveda-
la; kadar gre kanarka z gnezda, pa on stopi tja in male-
ga pestuje in ga vzame k prsim. Rekla je, da se kanarek
isto drugae zaveda svojih oetovskih dolnosti kakor
mi mo0 ki.
Pa dobro! Da vsaj ni razoarana 0 e kanarka!
Koga bomo prosili za botra, 0 e ne vem.
e bi Vam to pismo pisal po po0 ti, bi Vas prosil, da ga
ne kaete gospodu soprogu, kajti Va0 gospod soprog je
ljubosumna govedina. Ko pa bo to pismo natisnjeno, ga
gospod soprog tako ne bo bral tiskanih stvari ne bere.
172
RESNICI NA LJUBO
BESeDA
Pa zbogom, Pepca, in se Vam, milostiva, globoko kla-
nja
Va0 vdani
Fr. .
[ Jutro, 15. maja 1924 ]
173
RESNICI NA LJUBO
BESeDA
Cepivo zoper starost
ilostiva!
MSvoj as so imeli zoper starost take mline na
enem koncu so vanj vsipali stare ljudi, tako reko 0 kar-
te, na drugem koncu so ven prihajali fantii, deklice,
sama cvetoa mladost, in je to zgodovinsko, drugae ne
bi bilo naslikano v muzeju na konnici.
Zdaj imajo namesto mlina ruskega doktorja in pro-
fesorja, Voronov mu je ime, in starih ljudi ve ne melje,
nego vzame opico, opici vzame lezo in jo vcepi stari
0 karti in se stara 0 karta pri tej prii pomladi tako
postane mlada, da bi lahko bila svoj lastni sin! O, milo-
stiva, na uho mi je pri0 la pretresljiva vest, da Vas je bo-
lel oti0 anec in ste obupavali in ste delali testament:
Va0 a zadnja volja je bila, da Vas na mrtva0 ki oder poloe
v lakastih eveljkih z visoko visokimi podpetniki in v
flor nogavicah, drugae da ne marate v hladni grob!
O, milostiva, bolela me je ta vest, pustite mrke misli!
Raj0 i si dajte cepiti opico! Prelepo poje ivljenje!
In povejte 0 e Va0 emu gospodu soprogu, tistemu ve-
riniku, da njemu tudi ne bi 0 kodovalo kake pol gorile,
njegov nos ima e mlade! Pa ne vem, ali jih ima samo od
174
RESNICI NA LJUBO
BESeDA
let ali so tudi od vina in od boje milosti. Nekateri trde,
da se dobe mladi na nosu od skrbi; ti, ki to trde, vsi ima-
jo take nosove.
Pa kakorkoli, opija leza je jako imenitna re ne le
kar tako, nego tudi sploh. Namre imenitno je dejstvo,
da loveka pomlaja opija leza. lovek se prehitro
stara! Zakaj se stara prehitro? Samo od prevelike ue-
nosti in modrosti! In tedaj in zato mora loveku priti na
pomo boja stvar, katera nima bolne uenosti love-
je in modrosti, nego ima 0 e svoje nepokvarjene pra-
gozdne nagone, in ta boja stvar lepo da semkaj svojo
lezo in ozdravi loveka in ga pomladi.
Kajti je vsa na0 a modrost in uenost pravzaprav le
nevarna bolezen in bi brez nje ljudje bolj dolgo iveli.
To je tista resnica!
Te resnice nisem izna0 el jaz e bi jo bil izna0 el, bi
bila figo vredna, to dobro vem. Nego jo je izna0 el zna-
menit uenjak, ves svet je poln njegove slave, 0 e na0 i listi
so poroali o njem in sem e vedel, kako se pi0 e
Pleh0 mid ali tako nekako.
Ta uenjak pravi: kadar dospe kak narod do vrhunca
kulture, pa je z njim amen in konec in narod zapade! Ta
resnica je jako alostna! Posebno za rodoljuba. Rodolju-
ba davi bridka skrb o bodonosti naroda, jemlje mu
veselje za kulturno delo, strahoma se vpra0 uje, kaj bo
jutri. Npr. sem bil e trdno sklenil, da bom spisal Mae-
175
RESNICI NA LJUBO
BESeDA
terlinckovo Modro ptico, to je jako globoka re in poe-
tina in ni ni za Vas, milostiva! Pa mi sedaj ne da srce,
da bi jo resnino spisal, kajti bi pomenila nezasli0 an na-
predek na polju na0 e kulture. Tak napredek bi le pou-
ril smrt milemu na0 emu plemenu pi0 e oni znameni-
ti Kupfer0 mid.
To moramo vedeti, pa bomo z druganim oesom
gledali tudi Beograd. Na0 i preve zabavljajo Beogradu
in mu oitajo njegov Balkan. Balkan je velik hotel, ki se
po njem imenuje vsa zemlja od Beograda doli do mor-
ja, ni tamkaj vse v redu, ne v zemlji ne v hotelu to je
res! Pa na0 i radi oitajo Beogradu, da hoe tiste razme-
re raz0 iriti tudi na na0 e kraje in da bo tako upropastil
na0 o visoko kulturo!
Ti oitki niso pravini.
Na0 i ljudje premalo bero in niso izobraeni in potem
ne razumejo stvari. V Beogradu so drugani, tam so bra-
li onega Kupfer0 mida ali Pleh- in so ga razumeli, pa nas
tudi ljubijo in drugega nimajo v mislih, nego da nam
[ Pobierz całość w formacie PDF ]