[ Pobierz całość w formacie PDF ]
varjal nekega ve�era z Bricovima dvema, je vpra0 al, kaj
mislita po�eti s svojima fantoma.
�Janez bo moj naslednik,� je dejal Bric, �da bo dan
zvonil in skrbel, da ne bodo ljudje bosi hodili. Franceta
bom pa �e moral od hi0 e dati.�
�Hudo je to,� je zdihnila �ena, �ko bi jih tako rada vse
skupaj doma imela. Zmeraj se bom bala, kako se mu
godi. �e mladega psa ne da rad �lovek hudobnim lju-
dem.�
�Meni ga daj,� je dejal Tone, �da se mizarstva nau�i!�
�Oh, saj res,� je pritrdila Rozala. �Pri tebi bo kakor
doma, in ti si tudi njegov boter.�
�Potlej gre za par let v Ljubljano, in ko se vrne, se
bom 0 e jaz kaj od njega nau�il.� Tone je razlagal, da
mizar na kmetih ne more biti samo mizar, ker nima ved-
no zadosti mizarskega dela; da mora tudi kmetovati, in
kako prijetna je taka sprememba; zdaj dela pod streho,
zdaj pod milim nebom, in kolik prihranek, �e ni treba
kupovati vsega �ive�a.
Tako je 0 el Francek od hi0 e, sicer ne dale�, a vendar so
stopile Rozalki solze v o�i, ko sta se prvo jutro lo�ila.
Razveselila pa se je Jerica, ki je za�ela takoj razkazovati
196
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
Francetu vso hi0 o; fant je mo0 ko odklonil, �e0 da je bilo
njemu vse to prej znano ko njej. Postal je namre� zelo
samozavesten. �e ga je obiskala Rozalka, se ni utegnil z
njo meniti; �e mu je prinesla Jerica malico, je dejal: �Kar
tja postavi!� ne da bi se ozrl.
�Ali se ti ni� ne to�i po domu?� ga je so�utno popra-
0 evala.
�Saj nisem otrok,� je dejal France. �Ti, pojdi no izpod
nog, da te ne u�agam! Lahko tudi odleti kak iverek, in
bo0 vekala.�
�Ali misli0 , da sem tak otrok?� se je obrnila Jerica in
0 la, ker se ji je za malo zdelo.
Pri mizi je sedela Jerica med Ga0 perjem in Francetom;
toda fanta sta se malo brigala zanjo. Ga0 per je va�no go-
voril o te�ki in lahki zemlji, o cepljenju za ko�o, o �ivih
mejah; France pa je mislil, da morajo mizarska dela za-
nimati vsakega pametnega �loveka; a �e je pripovedova-
la Jerica, koliko pi0 �an�kov ima njena koklja in kako
lepo so pri�ani, sta vihala oba nosove. Take otro�arije!
Ga0 per je vendar �e za kle0 �e dr�al, kadar so orali, po-
dajal snope, odmetaval seno, vozil sam in prijemal po
malem �e za koso in cepec.
Kako lepo jih je bilo pa tudi videti, kadar so delali sku-
paj na njivi ali na travniku seno su0 ili, �vrsti fantje in
brhka dekleta.
197
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
�Mana, ne bo 0 e konec sveta; le poglej jih!� je dejal
Bric.
�Koliko te�av je bilo pa treba tudi premagati!� je de-
jala Mana. �Saj ve0 , kako zapu0 �ena in zanemarjena sta
bila otroka, ko sem ju prevzela. O molitev pomaga,� je
sklenila, v strahu, da se ne bi bila preve� pohvalila. �Pri
vas moli pa Anka za vse; ona je �iva svetnica.�
�Menda vendar,� je dejal Bric, �in kaj bi ne bila! Ali ni
moja h�i?�
�Tvoj angel varuh.�
�Zato jo pa Rozala za menoj po0 ilja, kadar grem k
Ro�manu.�
Anka je znala pa tudi tako okusno prikrojevati oble-
ke sestri in Jerici, da so se druga dekleta zgra�ale nad
tolikim li0 panjem,
�Saj nataknejo nase, kar imajo. Jaz se lahko trikrat
preoble�em, pa imam za delavnik le delavno obleko,� je
menila Ro�manova Reza, ki je imela vso omaro polno
zamazanih in razcefranih obla�il.
�Pravijo, da so pobo�ne,� je kimala druga, pobo�nej-
0 a �enska, ki se je nekako bala, da jo bo Anka v popolno-
sti prekosila; �ampak to ni prava pobo�nost, ki se ka�e
ne�imrno.�
Mana pa je bila toliko pametna, da je menila, da ni
treba, da bi hodil pobo�en �lovek umazan po svetu.
198
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
�Na0 i fantje so najbrhkej0 i,� je dejala Rozalka in ime-
la Ga0 perja v mislih, in Jerica je �ivahno pritrdila za
Franceta.
Fantje so namre� postajali polagoma prijaznej0 i in
vljudnej0 i. France je �e odzdravljal Jerici, kadar mu je
prinesla zajtrk ali perilo za nedeljo; poslu0 al jo je, kadar
mu je kaj pripovedovala, in v delavnici mu ni bila ve�
napoti. Kadar se je njemu ali njej kaj sme0 nega pripeti-
lo, sta se oba sporazumno smejala, in pri jedi sta se pre-
pirala, kdo bo pozneje zajel iz sklede.
�Oh, kako sem nerodna!� je vzkliknila neko� Jerica,
ko je spet nekaj pobila v kuhinji. France je pritekel po-
gledat, kaj se je bilo zgodilo, in kmalu za njim je pri0 la
Mana.
�Malo sem stopil v kuhinjo,� je dejal France, �pa se je
skleda ubila.�
�Saj sem jo jaz ubila, ne ti,� ga je zavra�ala Jerica.
Mana je strogo pogledala fanta in deklico.
�Eden izmed vaju dveh la�e,� je dejala resno, �in la�
je greh.�
�Jaz se ne la�em,� je dejala Jerica, in France je umolk-
nil.
�Meni ni toliko za skledo,� je dejala teta �dasiravno
so drage in se dobre ne dobe lahko, in ti, Jerica, mi bo0
vse razbila. Kamor se obrne0 , je nesre�a. Piskri in skle-
de in kro�niki se kar tresejo pred teboj. Oh, ko sem bila
199
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
jaz tako mlada, kako sem bila urna in ro�na! Ampak pa-
met in o�i je treba vzeti v roke. Ti, France, si se pa zla-
gal. Pomisli, kaj bi bilo, �e bi zdajle umrl! Glej, da se
kmalu spet spravi0 z Bogom, in trdno skleni, da ga ne
bo0 nikoli ve� raz�alil! Ali se kaj kesa0 ?�
�Seveda se; ko pa ni ni� pomagalo,� je dejal France.
Jerica mu je takoj odpustila greh in pri prvi priliki mu
je oponesla, zakaj je tako neumen.
�Ti si neumna,� je dejal France. �Zdaj naju je oba
ozmerjala; druga�e bi bila samo mene.�
Toliko �asa sta se prepirala, da se je obema olaj0 alo in
ogrelo srce. Jerica si je dejala, da je France dober �lovek
in moder in priden. Njegovi tovari0 i �e neumno govore
o dekletih in vasovanju; on pa se dr�i raj0 i doma in svo-
jih ljudi. Francetu pa se je zdelo, da je zdaj 0 ele postala
prav prijazna Tonetova hi0 a, kjer je vedno videl ali sli0 al
ali pri�akoval veselo Jerico, ki je imela tako �udno svetle
in gorke o�i.
Ga0 per se je s posebno ljubeznijo 0 e oklepal Janeza.
�e nista imela vsak svojega dela, sta ti�ala skupaj in se
po svoje zabavala. Za�ela sta se juna�iti in zabavljati
fantinom. Marsikateri pa se je postavil po robu, in neke-
ga ve�era sta naletela. Hodila sta 0 iroko po vasi in se ozi-
rala, kje bi bil kdo, da bi ga nahrulila. Sredi ceste je stal
mo0 ko Ro�manov Pepe.
200
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
�Ho, Pepe, suha ju�ina,� ga je pozdravil Ga0 per in se
zadel obenj, �ali ima0 cesarsko napako, da se ustavlja0
sredi ceste? Ali ne ve0 , da mora biti cesta prosta?�
Pepe pa ni bil sam. Prisko�ilo mu je nekaj fantov na
pomo�, in na0 a dva junaka sta se vrnila precej razbita
domov. Jerica se je hudo prestra0 ila, ko je zagledala bra-
ta bledega in okrvavljenega; teta je pritekla z vodo in
arniko in obvezami in tarnala, da ga bodo 0 e ubili in
zakaj ne ostaja zve�er doma, koliko strahu in �alosti ji
prizadeva; Tone pa je fanta dobro o0 tel in mu dejal na-
zadnje, da naj prosi Boga, da ne bi oro�niki zvedeli, kaj
se je zgodilo. Ga0 perju pa ni bilo za bole�ine ni�; bole-
lo ga je le, da je bil stric hud, in bal se je, da ne bi pri0 el
s sodi0 �em navzkri�.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
