[ Pobierz całość w formacie PDF ]
varjal nekega veera z Bricovima dvema, je vpra0 al, kaj
mislita poeti s svojima fantoma.
Janez bo moj naslednik, je dejal Bric, da bo dan
zvonil in skrbel, da ne bodo ljudje bosi hodili. Franceta
bom pa e moral od hi0 e dati.
Hudo je to, je zdihnila ena, ko bi jih tako rada vse
skupaj doma imela. Zmeraj se bom bala, kako se mu
godi. e mladega psa ne da rad lovek hudobnim lju-
dem.
Meni ga daj, je dejal Tone, da se mizarstva naui!
Oh, saj res, je pritrdila Rozala. Pri tebi bo kakor
doma, in ti si tudi njegov boter.
Potlej gre za par let v Ljubljano, in ko se vrne, se
bom 0 e jaz kaj od njega nauil. Tone je razlagal, da
mizar na kmetih ne more biti samo mizar, ker nima ved-
no zadosti mizarskega dela; da mora tudi kmetovati, in
kako prijetna je taka sprememba; zdaj dela pod streho,
zdaj pod milim nebom, in kolik prihranek, e ni treba
kupovati vsega ivea.
Tako je 0 el Francek od hi0 e, sicer ne dale, a vendar so
stopile Rozalki solze v oi, ko sta se prvo jutro loila.
Razveselila pa se je Jerica, ki je zaela takoj razkazovati
196
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
Francetu vso hi0 o; fant je mo0 ko odklonil, e0 da je bilo
njemu vse to prej znano ko njej. Postal je namre zelo
samozavesten. e ga je obiskala Rozalka, se ni utegnil z
njo meniti; e mu je prinesla Jerica malico, je dejal: Kar
tja postavi! ne da bi se ozrl.
Ali se ti ni ne toi po domu? ga je soutno popra-
0 evala.
Saj nisem otrok, je dejal France. Ti, pojdi no izpod
nog, da te ne uagam! Lahko tudi odleti kak iverek, in
bo0 vekala.
Ali misli0 , da sem tak otrok? se je obrnila Jerica in
0 la, ker se ji je za malo zdelo.
Pri mizi je sedela Jerica med Ga0 perjem in Francetom;
toda fanta sta se malo brigala zanjo. Ga0 per je vano go-
voril o teki in lahki zemlji, o cepljenju za koo, o ivih
mejah; France pa je mislil, da morajo mizarska dela za-
nimati vsakega pametnega loveka; a e je pripovedova-
la Jerica, koliko pi0 ankov ima njena koklja in kako
lepo so priani, sta vihala oba nosove. Take otroarije!
Ga0 per je vendar e za kle0 e dral, kadar so orali, po-
dajal snope, odmetaval seno, vozil sam in prijemal po
malem e za koso in cepec.
Kako lepo jih je bilo pa tudi videti, kadar so delali sku-
paj na njivi ali na travniku seno su0 ili, vrsti fantje in
brhka dekleta.
197
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
Mana, ne bo 0 e konec sveta; le poglej jih! je dejal
Bric.
Koliko teav je bilo pa treba tudi premagati! je de-
jala Mana. Saj ve0 , kako zapu0 ena in zanemarjena sta
bila otroka, ko sem ju prevzela. O molitev pomaga, je
sklenila, v strahu, da se ne bi bila preve pohvalila. Pri
vas moli pa Anka za vse; ona je iva svetnica.
Menda vendar, je dejal Bric, in kaj bi ne bila! Ali ni
moja hi?
Tvoj angel varuh.
Zato jo pa Rozala za menoj po0 ilja, kadar grem k
Romanu.
Anka je znala pa tudi tako okusno prikrojevati oble-
ke sestri in Jerici, da so se druga dekleta zgraale nad
tolikim li0 panjem,
Saj nataknejo nase, kar imajo. Jaz se lahko trikrat
preobleem, pa imam za delavnik le delavno obleko, je
menila Romanova Reza, ki je imela vso omaro polno
zamazanih in razcefranih oblail.
Pravijo, da so pobone, je kimala druga, pobonej-
0 a enska, ki se je nekako bala, da jo bo Anka v popolno-
sti prekosila; ampak to ni prava pobonost, ki se kae
neimrno.
Mana pa je bila toliko pametna, da je menila, da ni
treba, da bi hodil poboen lovek umazan po svetu.
198
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
Na0 i fantje so najbrhkej0 i, je dejala Rozalka in ime-
la Ga0 perja v mislih, in Jerica je ivahno pritrdila za
Franceta.
Fantje so namre postajali polagoma prijaznej0 i in
vljudnej0 i. France je e odzdravljal Jerici, kadar mu je
prinesla zajtrk ali perilo za nedeljo; poslu0 al jo je, kadar
mu je kaj pripovedovala, in v delavnici mu ni bila ve
napoti. Kadar se je njemu ali njej kaj sme0 nega pripeti-
lo, sta se oba sporazumno smejala, in pri jedi sta se pre-
pirala, kdo bo pozneje zajel iz sklede.
Oh, kako sem nerodna! je vzkliknila neko Jerica,
ko je spet nekaj pobila v kuhinji. France je pritekel po-
gledat, kaj se je bilo zgodilo, in kmalu za njim je pri0 la
Mana.
Malo sem stopil v kuhinjo, je dejal France, pa se je
skleda ubila.
Saj sem jo jaz ubila, ne ti, ga je zavraala Jerica.
Mana je strogo pogledala fanta in deklico.
Eden izmed vaju dveh lae, je dejala resno, in la
je greh.
Jaz se ne laem, je dejala Jerica, in France je umolk-
nil.
Meni ni toliko za skledo, je dejala teta dasiravno
so drage in se dobre ne dobe lahko, in ti, Jerica, mi bo0
vse razbila. Kamor se obrne0 , je nesrea. Piskri in skle-
de in kroniki se kar tresejo pred teboj. Oh, ko sem bila
199
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
jaz tako mlada, kako sem bila urna in rona! Ampak pa-
met in oi je treba vzeti v roke. Ti, France, si se pa zla-
gal. Pomisli, kaj bi bilo, e bi zdajle umrl! Glej, da se
kmalu spet spravi0 z Bogom, in trdno skleni, da ga ne
bo0 nikoli ve razalil! Ali se kaj kesa0 ?
Seveda se; ko pa ni ni pomagalo, je dejal France.
Jerica mu je takoj odpustila greh in pri prvi priliki mu
je oponesla, zakaj je tako neumen.
Ti si neumna, je dejal France. Zdaj naju je oba
ozmerjala; drugae bi bila samo mene.
Toliko asa sta se prepirala, da se je obema olaj0 alo in
ogrelo srce. Jerica si je dejala, da je France dober lovek
in moder in priden. Njegovi tovari0 i e neumno govore
o dekletih in vasovanju; on pa se dri raj0 i doma in svo-
jih ljudi. Francetu pa se je zdelo, da je zdaj 0 ele postala
prav prijazna Tonetova hi0 a, kjer je vedno videl ali sli0 al
ali priakoval veselo Jerico, ki je imela tako udno svetle
in gorke oi.
Ga0 per se je s posebno ljubeznijo 0 e oklepal Janeza.
e nista imela vsak svojega dela, sta tiala skupaj in se
po svoje zabavala. Zaela sta se junaiti in zabavljati
fantinom. Marsikateri pa se je postavil po robu, in neke-
ga veera sta naletela. Hodila sta 0 iroko po vasi in se ozi-
rala, kje bi bil kdo, da bi ga nahrulila. Sredi ceste je stal
mo0 ko Romanov Pepe.
200
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
Ho, Pepe, suha juina, ga je pozdravil Ga0 per in se
zadel obenj, ali ima0 cesarsko napako, da se ustavlja0
sredi ceste? Ali ne ve0 , da mora biti cesta prosta?
Pepe pa ni bil sam. Priskoilo mu je nekaj fantov na
pomo, in na0 a dva junaka sta se vrnila precej razbita
domov. Jerica se je hudo prestra0 ila, ko je zagledala bra-
ta bledega in okrvavljenega; teta je pritekla z vodo in
arniko in obvezami in tarnala, da ga bodo 0 e ubili in
zakaj ne ostaja zveer doma, koliko strahu in alosti ji
prizadeva; Tone pa je fanta dobro o0 tel in mu dejal na-
zadnje, da naj prosi Boga, da ne bi oroniki zvedeli, kaj
se je zgodilo. Ga0 perju pa ni bilo za boleine ni; bole-
lo ga je le, da je bil stric hud, in bal se je, da ne bi pri0 el
s sodi0 em navzkri.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]